Opekline

Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplotne, kemične in električne energije na tkiva in zaradi sevanja (radiacije). Najpogosteje so opeklinske rane posledica delovanja toplotne energije v obliki suhe vročine (plamena, razbeljene kovine, vročega zraka) ali dotika kože z vročimi tekočinami (paro, vrelo vodo, oljem ipd.). Oparine z vročimi tekočinami imajo največji delež med opeklinskimi ranami in so navadno posledica opekline s tekočino pod vreliščem in stikom, krajšim od 5 sekund.


Prva pomoč pri opeklinah

1. Pri večjih opeklinskih ranah ali več poškodovancih, poškodbah v zaprtih prostorih takoj pokličemo pomoč (tel. 112).

2. Preučimo mesto nezgode (položaj, dostop, nevarnosti).

3. Odstranimo vir toplote – pogasimo ogenj.

  • Če smo usposobljeni, takoj zadušimo plamen z odejo, plaščem ali vodo.
  • Če je nevarnost požara velika (kresovanja, kurišča ipd.), se lahko ustrezno pripravimo in v primeru, da smo ujeti v ognju, pokrijemo s posebno protiopeklinsko odejo preko glave in telesa. Tako smo zaščiteni pred plamenom, vročino in dimom. S posebno protiopeklinsko odejo tudi pokrijemo gorečo ali opečeno osebo.
4. Osnovni pregled poškodovanca.
  • Izključimo pomembne pridružene poškodbe, ki ogrožajo zdravstveno stanje oz. vodijo v poslabšanje le-tega.

5. Opečenca prenesemo na varno.
  • Pri tem upoštevamo morebitne pridružene poškodbe, zlasti poškodbe hrbtenice.

6. Nadaljujemo pregled poškodovanca.
  • V primeru, da poškodovanec ne kaže znakov življenja, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

7. Odstranimo oblačila, ki niso prilepljena na rano.
  • Takoj odstranimo oblačila pri oparinah in pri opeklinah s kemičnimi sredstvi (uporabi ustrezna zaščitna sredstva).
  • Pri poškodovancih s hudimi opeklinami in prilepljenimi oblačili (gorenje) pa zaradi bolečin in dodatnih poškodb oblačil ne odstranjujemo.

8. Opeklino hladimo
  • Hladna voda zmanjša bolečine in preprečuje nadaljnjo poškodbo poškodovanih, vendar še vedno živih celic. Hladimo toliko časa da ni več bolečin, ko prenehamo s hlajenjem (navadno 30–60 minut). Voda naj bo čista, sterilnost pa ni pomembna.
  • Opeklino hladimo s hladno vodo, najbolje med 8 in 23°
    C, takoj, ko je mogoče. Hladimo pod curkom hladne tekoče vode (če to ni mogoče, pa z brisačami, namočenimi v hladno čisto vodo).
  • Prednosti hlajenja so:
    • zmanjša lokalno hipertermijo
    • zmanjša vnetje,
    • vpliva na mikrocirkulacijo
      (manjša prepustnost kapilar),
    • zmanjša sproščanje vnetnih mediatorjev
      in presnovnih produktov anaerobne presnove (količina mlečne kisline),
    • zmanjša bolečino in količino odmrlega tkiva.
    • Pravilo »15« pravi, da opeklino hladimo v prvih 15 minutah, vsaj 15 minut z vodo pri 15 °C
    • Opečeni otroci hitro izgubljajo toploto, zato najnovejše smernice zdravnikov urgentne medicine priporočajo hlajenje največ 10 minut pri otrocih, ki imajo povrhnjo opeklinsko rano manjšo od 10 % STP. Otrok v bolnišnico nikoli ne odpeljemo zavitih v namočeno hladno brisačo ali rjuho, temveč jih pokrijemo s toplo odejo.
    • Mednarodno društvo za opeklinske poškodbe v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) svetuje, da poškodovanca ne smemo nikoli podhladiti, zato je potrebno pri večjih opeklinah čas hlajenja skrajšati na 5 minut, še posebej pri otrocih.
9. Dokončamo začetni pregled opečenca in ocenimo približno površino opekline, kjer je to mogoče.
  • Zapišemo si pomembne podatke (ime, starost, spol, okvirno težo in višino, čas, kraj in način poškodovanja, motnje dihanja, opeklino dihal, opeklino funkcionalnih področij, očitno opeklino celotnega obsega uda in/ali prsnega koša).
  • Govorimo s poškodovancem in ga pomirimo.
  • Ponovno izključimo opeklino dihalnih poti. Prva pomoč pri opeklinah dihalnih poti je takojšen klic na tel. št. 112 in hladen obkladek na vrat (takojšen strokovni prevoz v bolnišnico).
Strokovno usposobljene osebe že na terenu poskrbijo za:
  • prosto dihalno pot z endotrahealno intubacijo ali dodajanjem kisika preko maske;
  • tekočinsko zdravljenje (nadomestitev izgube znotrajžilne tekočine in vzdrževanje ustreznega utripnega volumna – odrasli: Ringerjev
  • laktat 3ml/kg/% STP, otroci 20–60 ml/h/kg) in spremljanje bilance tekočin;
  • lajšanje bolečine z analgetiki;
  • preverijo cepljenje proti tetanusu.
10.   Oskrbimo spremljajoče poškodbe po pravilih in vrstnem redu prve pomoči

11.     Oskrbimo opeklinsko rano.

  • Rano pokrijemo s sterilno gazo in povojem ali alu-folijo ter opečenca pokrijemo z odejo, da ga ne zebe.
  • Če na terenu ni druge možnosti, poškodovanca zavijemo v čisto rjuho.
  • Opeklinskih mehurjev ne prediramo.
  • Opečenega obraza ne obvezujemo.
  • Odstranimo nakit (prstane, verižice, zapestnice, ure) in pas.
  • Strokovno usposobljeni reševalci bodo opeklinsko rano lahko oskrbeli z obvezo, ki se ne bo prilepila na rano, ali z novejšimi obliži za prvo pomoč pri opeklinah.

12.     Poskrbimo za pravilen prevoz v ustrezno ustanovo.


Najpogostejše napake pri oskrbi opeklinskih ran
  • Mazanje opeklinskih ran z različnimi mazili.
  • Hlajenje z ledom in hladilnimi vložki, ki lahko povzročijo dodatno poškodbo tkiva (glej poglavje 26)
  • Podhladitev zaradi predolgega in neustreznega hlajenja, zlasti pri otrocih, in hlajenja obsežnih opeklinskih ran.