Poškodbe kosti in sklepov
Razlikovanje med hujšim zvinom, izpahom in zlomom kosti v sklepnem predelu je zaradi podobne klinične slike včasih težavno, za pravilno prvo pomoč pa natančna opredelitev niti ni potrebna.Ob prvem stiku s poškodovancem veljajo splošni napotki prve pomoči. Te poškodbe so pogoste v odročnih krajih (smučanje, plezanje ipd.) zato je potrebno zavarovati teren in poklicati reševalno službo. Z udov odstranimo ves nakit, saj bi le-ta ob otekanju uda lahko povzročil stisnjenje žil in motnje pretoka krvi. Poškodovanca natančno pregledamo, glede na pomembnost prej oskrbimo morebitne pomembne pridružene poškodbe.
Nadaljnje postopke prve pomoči si najlažje zapomnimo z angleškim akronimom R. I. C. E. (rest – počitek, imobilizacija; ice – led, hlajenje; compression – stisnjenje, povijanje; elevation – dvig).
Da preprečimo nadaljnje poškodbe in zmanjšamo bolečino, je potrebno mirovanje in imobilizacija poškodovanega sklepa oz. uda v položaju, ki poškodovancu najbolj ustreza. Poškodovani sklep lahko pred tem povijemo, vendar tako, da ne povzročamo bolečine in čezmernega stisnjenja. Čim prej pričnemo s hlajenjem. Hladimo z ledom preko tkanine in nikoli neposredno, saj lahko s tem povzročimo omrzline (glej poglavje 26). Hladimo 15 minut z 10-minutnim presledkom ter nato še 10 minut. Če je le mogoče, poškodovani ud dvignemo 15-25 cm nad raven srca. S temi postopki zmanjšamo oz. preprečimo nastanek otekline in zmanjšamo bolečino. Poleg tega hlajenje zmanjša presnovo v tkivu in s tem sekundarno okvaro zaradi pomanjkanja kisika.
Izpaha nikdar ne poskušamo uravnati sami, ker lahko povzročimo hude bolečine in dodatne poškodbe mehkih tkiv, žil in živcev. V primeru obsklepnih zlomov lahko ob poskusu naravnave pride do premika odlomkov.
Razmaknemo lahko tudi sklepne zlome. Poškodovancu ne damo jesti ali piti, saj bo morebiti potrebna naravnava ali operativno zdravljenje v splošni anesteziji. Poskrbimo za čim prejšnji prevoz do ustrezne zdravstvene ustanove, kjer bomo ob predaji opisali natančen mehanizem poškodbe in opozorili na zaplete ter da gre za morebiten ponavljajoči se izpah. Če ugotovimo motnje prekrvitve in živčne funkcije, je prva pomoč enaka. Poškodovanca je potrebno prepeljati v bolnišnico in osebje opozoriti na motnjo, čeprav je motnja morda do takrat že izzvenela. Ob odprtih izpahih moramo zaustaviti morebitno krvavitev, rano sterilno pokriti, predel imobilizirati in poiskati strokovno pomoč.
V primerih, ko na pomoč pokličemo ekipo nujne pomoči na telefonsko številko 112, in bo le-ta predvidoma prišla v kratkem času, imobilizacija ni potrebna. Poškodovanega predela ne premikamo. Počakamo, da strokovno usposobljene osebe poškodovani predel imobilizirajo s posebej izdelano opornico in pričnejo z lajšanjem bolečin z analgetiki. Dlje kot je minilo od izpaha do naravnave, težja je naravnava. Pri vseh izpahih je potreben čim prejšnji pregled pri zdravniku, saj odloženo primarno zdravljenje lahko vodi v slabše celjenje in trajne okvare.